…Božiču in še nečem drugem
Najprej naj prav vsem, ki berete moj blog (čeprav ni veliko za prebrati) zaželim vesel božič (pa tudi srečno novo leto)!
Naj pa še povem, da danes had praznuje rojstni dan, moje (oziroma naše, pa pustimo to) darilo pa je torta, pa ne tista, ki jo kupiš v lokalni pekarni, ampak takšna domača in nekaj posebnega. 
(Ta znak je, če še ne veste, Hadov avatar na blogu, facebooku in drugod.)
Vse najboljše, Had!
…gledališkem krstu
Najprej bi rad, da mi oprostite, ker o tem nisem pisal že prej- k dramskem krožku namreč hodim že od lani. Že od začetka smo se učili igro z naslovom Paša in medved. Več o igri kasneje, zdaj pa o tem, kako sem sploh prišel v dramski krožek. V resnici najprej krožka sploh nisem nameraval obiskovati, vendar sem vseeno odšel na avdicijo, rekoč, da mi kakšna stranska vloga ne bo vzela veliko časa. Narobe! Takoj sem dobil glavno vlogo. Saj se ne pritožujem nad samo vlogo (v bistvu mi je všeč), ampak nad vajami, ki so res dolge. Vadili smo (in bomo) dvakrat na teden, enkrat zjutraj pred šolo, drugič pa ob torkih popoldne- od petih do sedmih. Da pa ne bo videti, da se pritožujem, naj povem, da se izplača, kajti stati na odru je res kul. No, pa smo pri nastopih. ”Gledališki krst” sem doživel že v šoli, ko smo dvakrat nastopali za prvo triado. Zares pa smo postali ahem, igralci, šele v petek, ko smo nastopali na odru kulturnega centra Delavski Dom v našem kraju. Dvorana ni bila ravno polna kljub temu, da je bil vstop prost, ampak glede na minimalno reklamo je bil že to uspeh.
Zdaj pa še nekaj o igri sami. Na hitro lahko povem, da Kljukec (jaz) in Trepetlika, Slovenca, odideta v Turčijo, da bi rešila Trepetlikino sestro Rožico, ki jo je ugrabil Paša. Tam z Pašinim podložnikom Mustafo 
skujeva plan, s katerim kljub zapletom rešiva Rožico. Upam, da sem vsaj malo razložil zgodbo, za kaj več pa prosite v komentarjih .