…Najboljšem stripu vseh časov (imo)
Včeraj sem bil v Ljubljani. Sam. No, v bistvu sem se tam srečal z nekaj prijatelji iz Zleta. Presenetljivo se mi je uspelo vzdržati obhoda meni ljubih trgovin, a sem namesto tega odšel le v eno knjigarno – Konzorcij in to z enim samim namenom: kupiti strip Watchmen.
Pred nekaj časa je v kino prišel (zelo dolg) film Varuhi (Watchmen), in že ob ogledu napovednika me je stvar začela zanimati. Na netu sem prebral nekaj obnov zgodb, tako da nisem šel v kino popolnoma brez predznanja, in film me je presenetil, v dobrem smislu. Tako zapletene in dodelane zgodbe še nisem videl, in takoj sem si rekel, da moram prebrati tudi strip. Ta film te težko pusti ravnodušnega – ali se ti zdi odličen, ali pa ti je kr neki (če ga gledaš samo napol in so ti kul samo fajti 
).
Včeraj pa mi je končno uspelo dobiti strip – in to ni kakšen 10- stranski zvezčič, ampak pravi grafični roman z 12 poglavji po 30 strani, + razni odlomki iz namišljenih časopisov. Ne mislite, da je to klasičen super hero strip – zgodba se ukvarja tudi s politiko, moralnimi vprašanji in je na sploh razvita do amena. 25 ojrov je vredna tudi stvar sama: kvaliteta printa je odlična, prav tako papir in vezava. Strip je v celoti v angleščini, kar je kul, ker se s prevajanjem izgubi ogromno podtonov in skritih sporočil. Tako, da – ča vam je bil všeč film, priporočam!
…Towel day
Kot je napisal že had, danes praznujemo kar dva praznika- vsem znani Dan mladosti in malo manj znani Towel Day Jaz (kot fan Douglasa Adamsa in Vodnika praznujem Dan brisače).
Verjetno večina ne ve ravno veliko o Towel day-u. To je praznik, ki naj bi ga praznovali vsi fani Štoparskega vodnika po galaksiji v spomin na Douglasa Adamsa, ki je umrl 11. 5. 2001. Zakaj je bil za praznik izbran dan 2 tedna po njegovi smrti, pa ne vem. Zakaj pa sploh Dan brisače? Ker je brisača najbolj uporabna stvar za galaktičnega štoparja, seveda! (vsaj tako pravi Vodnik).
A towel, it says, is about the most massively useful thing an interstellar hitchhiker can have. Partly it has great practical value. You can wrap it around you for warmth as you bound across the cold moons of Jaglan Beta; you can lie on it on the brilliant marble-sanded beaches of Santraginus V, inhaling the heady sea vapors; you can sleep under it beneath the stars which shine so redly on the desert world of Kakrafoon; use it to sail a miniraft down the slow heavy River Moth; wet it for use in hand-to-hand-combat; wrap it round your head to ward off noxious fumes or avoid the gaze of the Ravenous Bugblatter Beast of Traal (such a mind-boggingly stupid animal, it assumes that if you can’t see it, it can’t see you); you can wave your towel in emergencies as a distress signal, and of course dry yourself off with it if it still seems to be clean enough.
In tako si je nekdo izmislil, da bi bil odličen način praznovanja, če bi fani cel dan s sabo nosili brisačo. Odlična ideja, čeprav si s tem prislužiš nemalo čudnih pogledov v stilu ”pa kaj je temu čudaku?”. Tako sem zvest ”tradiciji” in že cel dan s sabo vlečem brisačo. Seveda priporočam tudi ogled filma, ki je kar spodoben začetek, a če hočete ”ta pravo” zgodbo in humor, obvezno preberite knjigo.
So long, and thaks for all the fish!
…zanohtnici, četrtič.
Ne da bi se smilil samemu sebi, ampak imam res nesrečo. Začelo se je z enim nohtom, kmalu je sledila druga noga, nato pa sta se mi obe zanohtnici ponovili. Res, kot da bi imel (v ozadju se zasliši dramatična glasba) prekletstvo zanohtnice! Včeraj sem bil na operaciji in imel sem srečo (v nasprotju z zadnjič), da je anestezija (lokalna, seveda) prijela, preden se je operacija začela. Tako je bila še najbolj boleča injekcija, po operaciji pa sem bil seveda nekoliko omotičen. Danes sem moral na prevez in pogled ni bil ravno prijeten, čeprav je bila rana po doktorjevem mnenju ”čista”. 
Seveda sem spet dobil povoj v velikosti čevlja in zdaj ne smem (in ne morem) nikamor.
Prav to je ena najboljših (ali pa najslabših) strani takih posegov- ni ti treba v šolo, lahko lenariš na kavču ali v postelji in uživaš. Vendar pa si včasih zaželiš tudi kaj drugega, druženje s prijatelji ali sprehod zunaj, takrat pa niso ravno v pomoč. Seveda pa ima odsotnost v šoli tudi slabo stran- prepisovanje, ki sem ga vedno sovražil. Upam, da bom kmalu spet popolnoma mobilen, in to tudi zato, ker imamo karte za koncert Elvis Jacksonov, ki je v petek, in res bi bila smola, če ne bi mogel iti. 
P.S.: Če kdo ve za kakšen dober film, vreden ogleda, naj napiše v komentarjih.
…GOTIK-u
No, pa je prišlo na vrsto še eno taborniško tekmovanje, tokrat GOTIK, kar je okrajšava za Grozljivo orientacijsko tekmovanje in kričanje. Domiselno ime, ni kaj! Najprej naj pojasnim, za kaj se je sploh šlo. Kot ste verjetno že razbrali iz imena, gre za orientacijsko tekmovanje, tokrat z dodatkom strašenja, a več o tem pozneje.
Tekmovanje je potekalo ta vikend, na noč med soboto in nedeljo. V Ljubljano, kjer je bilo tekmovanje organizirano, so se naši Črni krti (ime ekipe) odpravili z vlakom. So pa pravim zato, ker sem imel jaz še prej v Ljubljani nekaj drugega in sem na tekmovanje prišel kar ”direkt”. Ko smo prišli v šolo, kjer smo bili nastanjeni, so nas preskrbeli s sendviči in sokom in napotili v telovadnico. Nato smo si lahko ogledali film Čarovnica iz Blaira, a ga ni gledal skoraj nihče. Zvečer pa je prišel čas za tekmovanje. Najprej topo-testi (test topografskih znakov), nato signalizacija in nato orientacija, kar je glavna stvar pri teh tekmovanjih. Naša ekipa je štartala šele ob 21.40, na cilj pa smo prišli šele okrog dveh zjutraj. Seveda smo kar popadali po tleh in komaj se mi je uspelo zvleči pod tuš.
Vtisi s proge? No ja, predvsem mokri. Proga je bila težka, in med iskanjem 9 kontrolnih točk smo kar nekajkrat morali hoditi po močvirju ali zraven potočka. Mogoče se sprašujete, kako to, da je bil teren tako nemogoč, če pa je bilo tekmovanje v Ljubljani? No, natančneje smo bili nastanjeni v Šentvidu, hodili pa smo po nekih über-rovtah™. Seveda so nas strašili, vendar sem pričakoval veliko hujše fore. No ja, bili pa smo 7 od 27! 
Na koncu se mi je zdelo vse skupaj kar v redu, o ponovni udeležbi pa bomo premislili. Pa ne zaradi strašenja, ampak zaradi strašno težke proge.
…zimi in njenih dobrih in slabih straneh
Že nekaj let zaporedoma nas (in cestarje) vsako zimo preseneti sneg- nas v dobrem in njih v slabem smislu. Vsakič se ga zelo razveselim, pa ne zaradi snežakov in kepanja, ampak zaradi snega samega. Seveda potem, ko se sneg začne topiti in nastane ogabna rjava brozga, nisem več tako vesel .
No ja, letos pa še nekaj časa ”zimskih radosti” ne bom užival, ker sem- bolan. To se mi kot nalašč zgodi prav vsako zimo takrat, ko najmanj pričakujem. Tako sem se v četrtek prejšnji teden zbudil ves utrujen in ”zlomljen”, a sem vseeno šel v šolo. Ko pa sem prišel domov, pa me je začelo kuhati. Takoj smo začeli z protinapadom, ki vključuje veliiiko čaja, lekadola in spanja. Seveda je vse, kar ima ekran ali se da prebrati, strogo prepovedano. Seveda pa tudi bolezen ne opraviči popoldanskih dejavnosti, zato sem moral včeraj na dodatni pouk za kemijo- res pa je, da je naslednji teden tekmovanje.
No, zdaj bom pa prilepil še nekaj fotk zimske idile in sliko iz filma Noč, ko je jelka oživela™, da raven fovšije instantno dvignem za 117%:
…Playboyu
Ah, Playboy, ta razvpita revija. O njej je veliko govora, kaj več pa večina mojih vrstnikov ne ve o njem. Naj takoj na začetku mlajšim povem: Playboy sploh ni tak bavbav, kot večina misli. Playboy niso samo ”nage babe”, ampak (kot pove že podnaslov) vse, kar moške zabava. Torej avtomobili, filmi, šport, politika, moda, alkohol in, no ja, dekleta. Prav zaradi teh je Playboy znan, in prav je tako. Zato, ker ko nekdo kupi Playboy zaradi deklet, ugotovi, da je v njem še veliko več. Tako je bilo tudi z mano. Starši vedo, da ga imam (enega hrvaškega in enega slovenskega- naš je boljši) in ne delajo problemov. Še oči ga kdaj prebere- zaradi avtomobilov 
.
Prvega sem si kupil na morju, zaradi pomankanja knjig, in ker sem imel samo evre in nič kun, sem moral starše prositi za ”posojilo” in posledično moral povedati , kaj si bom kupil. Seveda mi je bilo grozno nerodno, in vse sem povedal skozi zobe in v tla, tako, da sem moral vse skupaj trikrat ponoviti, da sta me sploh razumela. Seveda nista delala problemov, ker sta super starša. Nikoli mi tudi ni bilo treba skrivati pod posteljo, kar je še en plus.
Na koncu pa bi rad vsem tistim, ki se hvalijo, koliko playboyev imajo doma, povedal, da to itak ni nič takšnega, ker je Playboy konec koncev samo revija.
…kinu
Kino. Nekoč prostor zabave za stotine ljudi,danes pa ne več. Zakaj? Zaradi računalnika. Ker so filmi na internetu zastonj, pa še gledaš ga lahko kadarkoli in veliko prej, kot v kino. Tako razmišljanje je pripeljalo do tega, da sem bil že dvakrat sam v dvorani. Bedno, vem. Zakaj potem sploh še hodim v kino? Ker greš lahko tja s prijatelji, seveda! Pogledaš, kaj je na sporedu, pokličeš frende in to je to. Pa še filmi na netu so ponavadi screenerji (snemani s kamero), kar ni ravno najboljša kvaliteta. Po drugi stani pa ima to, ahem, ”umiranje” kina v mojem mestu kar nekaj dobrih strani. Ker je kino slabo obiskan, ni sledu o nadležnežih, ki delijo glasne pripombe in šelestijo z vrečkami ravno med kjučnim prizorom. Prav tako ti ni treba sedeti ravno za dvometrskim velikanom z afro frizuro, ker je ostalih 80 sedežev še vedno prostih. Še najbolj pomemben pa je odnos. Naj razložim. Verjetno v Ljubljanskem Koloseju nikoli ne boš dobil originalnega plakata kar tako, ker te poznajo. No, pri nas se to dogaja. Ker ni veliko obiska, jaz pa sem tam stalna stranka, sem dobil že plakate od filmov Vitez teme, Hitman, Hancock, Speed Racer (original v angleščini) in Dogodek. Za rojstni dan (s prijatelji smo šli v kino) sem dobil Simpsons majico, kar tako, ker sem bil edini, pa že nekaj značk. Ima pa naš kino tudi slabo stran: zaradi slabega obiska vsak film predvajajo samo dvakrat, in če ga v soboto zamudim, si ga v ponedeljek zaradi treninga ne morem ogledati. No ja, še vedno mi ostane internet in čudežni torrenti.
ne naš kino
…začetku šole (in koncu počitnic)
Ja, tudi letošnjega poletja je konec, in z njim tudi počitnic. Jutri se že začne šola, ki pa se je nič kaj ne veselim. Sošolcev, to že, pa odmorov, same šole pa nikakor. V bistvu mi nikoli ni bilo v veselje hoditi v šolo, in vsi sorodniki ki so spraševali ”a že kaj pogrešaš šolo?”, so mi šli pošteno na živce. Kdo pa sploh pogreša šolo?!
Da bi se vsaj malo sprostil in pozabil na prihajajoče ”grozote” sem šel zvečer v kino, gledat film Temni vitez (novi Batman, če slučajno kdo ne ve). Film je odličen, še bolj pa blesti Ledger kot Joker, ki si res zasluži posthumnega oskarja (konkurence ne bo veliko ). Poleg tega, da me je film razvedril, je samo še ena tema več za pogovor s sošolci. Šolske potrebščine imam na srečo že pripravljene, saj zadnji dan počitnic ni ravno čas za divjanje po trgovinah. Zvezke, pisala in ostalo kramo ponavadi kupimo že na začetku počitnic, da se nam ni treba s tem obremenjevati pozneje. Bil sem presenečen, ker knjig sploh ni veliko- no ja, to je zelo relativni pojem…
Pravzaprav pa mi šola niti ni tako zoprna sama po sebi. Bolj me motijo domače naloge, testi, in pritisk. Brez tega bi bila veliko bolj kul in mogoče bi kdo celo z veseljem hodil v šolo.
Če pa komu niti vse te besede niso pomagale pa bom povedal še tole: saj sta samo še 2 meseca šole, pa so že jesenske počitnice, pa spet kmalu daljše novoletne, pa zimske, pa spomladanske- no, pa je že spet poletje!
…Chaplinu in pravih filmih
Če ste dobro obveščeni o dogajanju na televiziji, boste verjeto vedeli, o čem govorim- danes si je bilo na 2. programu mogoče ogledati film Charliea Chaplina – Luči velemesta.
Na ta film me je opozoril oči in mi povedal, da je to film, ki ga preprosto moraš videti. In imel je prav!
Ko sem ga začel gledati, sem bil najprej nekoliko skeptičen. Nemi film, pa še star kot zemlja! A čez nekaj časa sem se smejal res od srca. Vsem (današnjim) učinkom navkljub so pred 75 leti delali boljše filme- to pa zato, ker so jih delali iz srca (sliši se pocukrano, ampak je res), danes pa se ustvarjalcem gre le še za denar. Tudi pri izvabljanju čustev je tako; med komedijo se prepleta tudi ljubezenska zgodba, in edino ta film ima konec, ob katerem sem iz dna srca zajokal (ne, nisem cmera).
Vse, ki si tega filma še niste ogledali, prosim, da si ga ogledate in premislite: ali niso Chaplinovi filmi veliko boljši od današnjih komedij, katerih vrhunec je brca v rit? V vsakem primeru vam bo vzel le 80 minut, in to je verjetno najboljših 80 minut, ki jih boste kadarkoli preživeli pred televizorjem.
Poklon Chaplinu, vsestranskemu umetniku
…Indyju!
Ah, ne boste mi rekli, da Indiane Jonesa ne poznate. Stavim, da je vsak vsaj enkrat slišal za ta film, razen, če se je po 35 letih čudežno prebudil iz globoke kome, kar pa težko verjamem. Zato ne bom napletal, ampak bom kar takoj prešel k novemu filmu, ki se že podivjano vrti v sloveskih kinodvoranah.
Seveda sem kot #1 fan(tudi za pusta sem bil indy) odšel že na premiero v XpanD. Film je bil po pričakovanjih super, Harrisonu Fordu pa kljub starosti ni manjkalo kondicije za 2-urno skakanje po starodavnih templjih. Prav posebni učinki v XpanDu so me navdušili, kajti nič ni boljšega kot sikanje zraka za ušesi, ko se Indy strelja z Rusi (film se dogaja v času hladne vojne).
Govori se, da bo Indiano Jonesa v naslednjih filmih igral Shia LaBeouf (Mutt Williams, za vse, ki ste že gledali novega Indija), vendar to ne bi bilo to. Harrison Ford preprosto ”je” Indy, ta karakter je del njega. To se mogoče sliši pocukrano kot telenovela, ampak pomislite še enkrat. Ali nimam prav?
V novem filmu nastopajo tudi vesoljci, vendar le kot obstranski del, ne kot glavna skrivnost- to naredi film le še bolj zanimiv…
Zdaj pa nacedite še nekaj sline: