…izletu
Kot verjetno že veste, sem že dolgo časa tabornik, prav toliko časa pa grem vsako leto tudi na tabor. Letos pa sem se odločil drugače- namesto na tabor grem na zlet! Za vse tiste, ki se ne spoznate ravno na te stvari: klikni me nežno.
No, upam, da vam je že nekoliko jasno, za kaj se pri tem sploh gre. Za tiste, ki ne klikate linkov: to je tabor za tabornike iz celotne Slovenije (pa tudi tujine). Za zlet sem se odločil že takoj, ko nam je vodnica vse razložila- v nasprotju z večino svojega voda, iz katerega greva na zlet samo dva, poleg nekaj starejših. To me še posebej preseneča, ker se zlet organizira vsaka 4 leta, kot udeleženec pa greš tja lahko od 13 do 18 leta, tako da imaš samo 2 priložnosti za udeležbo (seveda greš tja lahko kot vodnik ali osebje tudi ko si polnoleten, a to je druga zgodba). Po pripovedovanju drugih vem, da so bile do zdaj še vsakič organizirane super delavnice- tudi potapljanje in podobno. Za letos vem le, da gremo na tridnevni hike po Prekmurju. 
Zlet se začenja 1. avgusta in se ga že zelo veselim, a me pred tem čaka še ena stvar: pakiranje, katerega pa se prav nič ne veselim!
…Braču in surfanju
Pa sem nazaj z morja. 12 dni je minilo hitro, čeprav so se zadnji dnevi že malo vlekli. Kot verjetno že veste iz naslova, sem bil na počitnicah na Braču, natančneje na Bolu. Seveda sem se pred odhodom oborožil z kupom knjig in podobno kramo. Vožnja je bila res dolga, kljub temu, da smo odšli že ob pol petih zjutraj. Nastanjeni smo bili v apartmaju v mestu, a pot do plaže ni bila dolga. Na splošno smo se imeli kljub ne-dogajanju v redu.
Ena redkih razburljivih stvari, ki sem jih doživel, pa je bil tečaj surfanja. Že doma, preden smo odšli, je moj stric predlagal, naj grem na tečaj surfanja. Seveda ga najprej nisem vzel resno, med vožnjo in na plaži pa sem vse bolj razmišljal, da bi nasvet res upošteval. Srečo sem imel, da smo na plažo hodili zraven ene izmed šol in ne na Zlatni Rat (ki, mimogrede, sploh ni nič posebnega), tako da sem se enkrat odločil in šel surfat se osramotit. Najprej mi je (zelo prijazen) učitelj razložil osnove, nato pa sem stopil na surf. In stal. Sploh nisem mogel verjeti, da nisem že po 0.421 milisekunde telebnil v vodo! Po tem sem se na kopnem učil rokovanja z jadrom, kasneje pa tudi v vodi. Najprej sem jadro obračal nekoliko prehitro, nato pa sem se tudi v tem unesel. Po koncu tečaja sem bil navdušen in po tem sem surfal vsak dan. Razmere so bile zelo spremenjljive- enkrat so bili valovi zelo veliki, drugič pa je bilo gladina skoraj ravna.
Zadnji dan, ko smo večino stvari že spakirali, pa smo se odločili oditi na izlet. Najprej smo šli (z avtomobilom) na Vidovo goro, najvišji vrh jadranskih otokov. Na vse strani se odlično vidi celoten Brač in sosednje otoke, zato smo naredili kar nekaj fotk. Naša naslednja točka pa je bila Blaca, star samostan, zdaj preurejen v muzej. Verjetno je le-ta zanimiv, a je odprt samo do petih, mi pa smo prišli uro prepozno. Obisk priporočam, če zelo radi pešačite čez nemogoč teren.
No, to so bile moje letošnje počitnice, kar se tiče morja, seveda pa sledi še tabor (in upam, da še kaj). Če ste že šli na morje, upam, da ste se imeli lepo, če pa še ne, pa vam želim lepe počitnice! 
…Počitnicah!
Ja, končno smo dočakali konec celoletnega (m)učenja in zgodnjega vstajanja. Danes (v bistvu jutri) se začenjajo počitnice in z njimi prosti dnevi, pozno vstajanje in občasni napadi dolgčasa. Ja, tudi ta je del počitnic. Letos grem za spremembo namesto na tabor s taborniki na zlet. Seveda gremo s starši tudi na morje in mogoče taborit, tako da upam, da bo dolgočasnih dopoldnevov, ko nimaš nič za početi, čim manj.
Ker se jutri začnejo počitnice in je danes praznik, ste verjetno že ugotovili, da je bil včeraj zadnji šolski dan. Seveda nismo imeli pouka, ampak bi morali poslušati oddajo šolskega radia, a so ”crknili” zvočniki, zato smo se lahko pogovarjali. Nato smo dobili spričevala, in (ne da bi se hvalil) sem imel prav vse predmete zaključene 5 (zdaj ni več splošnega uspeha, tako da ne moreš biti npr. prav dober). Bolj kot na spričevalo pa sem bil ponosen na letošnje ”trofeje”- vsa priznanja, osvojena na letošnjih tekmovanjih. Upam, da ste uspešno končali šolsko leto in vam želim lepe počitnice!
…Planici!
Kot verjetno ve vsak zaveden Slovenec, je ta vikend potekal največji slovenski športni praznik- smučarski poleti v Planici. Naj pa povem, da me je letos razočarala- pa ne iz vidika rezultatov (ki so bili dobri), ampak nesmiselnih prekinitev in podobnih neumnosti.
Prvo kot prvo naj povem, da to ni kakšna ekskluzivna reportaža, ker me letos v Planici sploh ni bilo. Če sem na televiziji kaj narobe razumel ali interpretiral, se že v naprej oproščam prizadetim. Torej, kot veste, je bila najboljša uvrstitev Slovencev letos 3. mesto Roberta Kranjca (tudi drugi niso bili slabi) in ta uvrstitev je super, glede na pogoje in (raz)sodnike. In že smo pri zame največjem minusu letošnje Planice- šalabajzarjem, ahem, razsodnikom v stolpu nad letalnico. Ne vem, zakaj jim je bilo treba razveljaviti serijo, kar se pri smučarskih skokih naredi vse preveč pogosto. Okej, tudi to je del športa, ampak da to storijo le 5 tekmovalcev pred koncem, pa ne razumem. Seveda so nato serijo morali razveljaviti še drugič, tako da se je tekmovanje zavleklo do, no ja, predolgo. Tudi med gledalci (vsaj tako se mi je zdelo) so se ob tej odločitvi zaslišali žvižgi. Tudi voditelj prenosa Stare je imel nekaj obveznih izpadov. No ja, na koncu pa nas je le razveselil Robi s prevzemom vodstva, nato pa tretjim mestom. In konec koncev šteje le končni vtis, kajne?
…pustu in maškarah
No, pa je prišel še en praznik, pust. Seveda se boste nekateri začeli zmrdovati, češ to je za otroke, a ni tako. Včasih bi prav ”pasalo” preobleči se v nekoga (ali nekaj) drugega. In tudi zato sem se (do lani) z izjemo enega leta, ko sem bil v bolnišnici vedno preoblekel v doma narejen (a kvalitetnejši od kupljenega) kostum. Tako sem bil že želva, miš, dalmatinec, Batman, Indiana Jones, zdravnik, Tom, Spongebob, in Tin man (iz Čarovnika iz Oza). Lani pa sem se izneveril ”tradiciji”, ker ni bilo družbe, kostuma in predvsem dogodkov. Nekako mi ni več dišalo v športni dvorani poslušati Romano Kranjčan. 
Letos pa sem imel načrte o kostumu Jokerja (tistega pravega, iz novega Batmana), a mi je načrte preprečila, guess what- zanohtnica! Ja, spet sem moral na operacijo. Tako mi ostane le še ležanje doma z smešnim klobukom na glavi, konzumiranje krofov in upanje na obisk kakšnega prijatelja. No, pa da ne bom samo jamral, sem uploadal slike vseh mojih kostumov do sedaj v kronološkem redu!
◄To sem jaz, ko sem bil star 1 leto. Verjeno sem bil zaspan, klub temu, da izgledam kot mrtvo pijana želva.
◄Naslednje leto sem bil miš. Čeprav se ničesar ne spomnim (pa ne od pijače), vem, da mi je bil kostum takrat všeč.
◄Tu sem bil napravljen v dalmatinca. Vem, da nad kostumom nisem bil pretirano navdušen.
◄O tem letu ni veliko za povedati. Bil sem Batman, ker sem bil takrat zasvojen s to risanko.
◄No, naslednje leto smo imeli kostum mačka Toma pripravljen, a sem zaradi hude bolezni moral v bolnišnico. Zares sem šel v maškare naslednje leto.
◄Pri sedmih letih sem bil Dr. Novak- oblekli so me v zdravnika. Na sliki ste me verjetno našli. 
◄Naslednje leto mi je oči izdelal (za mene najboljši) kostum Spongeboba. Ne sira, ne ementalca, ne gobe, ampak Spongeboba. Še do avgusta sem imel post-travmatske motnje zaradi nerazpoznavnosti kostuma.
◄Pri devetih sem se našemil v še enega od mojih junakov- Indiano Jonesa! Še en odličen kostum.
■Naslednje leto sem bil še enkrat spongebob, najbolj zanimivo pa je, da je tokrat kostum večina ljudi prepoznala. Hmmm…
◄Tokrat sem bil Tin man. To ni kakšen superjunak, ampak Pločevinko iz Čarovnika iz Oza.
◄No, in še moja zadnja maska, Nori profesor. Največ dela smo imeli seveda z lasmi. 
To je (za letos) vse o pustu. Upam, da ste dobili kakšen navdih, ali pa se samo nasmejali. Pa mastne krofe vam želim!
…Gradovih kralja Matjaža
Kralja Matjaža najbrž vsi poznate. In verjetno veste tudi, da (vsaj tako pravi legenda) spi pod Peco. No, tam pa vsako leto poteka tudi tekmovanje v gradnji gradov iz snega Gradovi kralja Matjaža. Aja, pa preden začnete mrzlično pakirati- letos je tekmovanja že konec. Vseeno pa si lahko preberete ekskluzivno Introvo reportažo™!
Gradnja gradov se je začela včeraj ob 10.00, o tem delu tekmovanja pa ne morem povedati kaj več, ker smo prišli šele popoldne, ko je bilo gradnje že skoraj konec. Ekip je bilo okrog 95, kar je v primerjavi z lanskim letom (24) zelo veliko, glede na prejšnja leta pa povprečno. Večinoma je bilo videti navadne gradove, pa tudi kakšen prestol je bil vmes, našel pa se je tudi zmaj, stranišče, gostilniški šank, iglu in še veliko več drugih kreacij. Po končani gradnji sta sledila prihod Kralja Matjaža in izbira Alenčice. Ves čas je seveda potekalo tudi glasovanje za najlepši grad, katerega so kasneje razglasili. Zares pa se je izplačalo gradove ogledati šele zvečer, ko so jih okrasili z baklami in svečkami. Sledil je tudi vsakoletni nastop bruhalcev ognja in žonglerjev z baklami.
Zdaj pa še nekaj fotk:
◄Moj osebni favorit
…zimi in njenih dobrih in slabih straneh
Že nekaj let zaporedoma nas (in cestarje) vsako zimo preseneti sneg- nas v dobrem in njih v slabem smislu. Vsakič se ga zelo razveselim, pa ne zaradi snežakov in kepanja, ampak zaradi snega samega. Seveda potem, ko se sneg začne topiti in nastane ogabna rjava brozga, nisem več tako vesel 
.
No ja, letos pa še nekaj časa ”zimskih radosti” ne bom užival, ker sem- bolan. To se mi kot nalašč zgodi prav vsako zimo takrat, ko najmanj pričakujem. Tako sem se v četrtek prejšnji teden zbudil ves utrujen in ”zlomljen”, a sem vseeno šel v šolo. Ko pa sem prišel domov, pa me je začelo kuhati. Takoj smo začeli z protinapadom, ki vključuje veliiiko čaja, lekadola in spanja. Seveda je vse, kar ima ekran ali se da prebrati, strogo prepovedano. Seveda pa tudi bolezen ne opraviči popoldanskih dejavnosti, zato sem moral včeraj na dodatni pouk za kemijo- res pa je, da je naslednji teden tekmovanje.
No, zdaj bom pa prilepil še nekaj fotk zimske idile in sliko iz filma Noč, ko je jelka oživela™, da raven fovšije instantno dvignem za 117%:
…novoletnih obljubah
Vsem, ki danes tole berete, naj najprej zaželim zdravja in veselja polno novo leto 2009!
No, pa je prvo leto mojega bloga okoli in veliiiko navad glede mojega bloga bo treba spremeniti. Ja, prav ste slišali, čas je za vsem najljubše (saj ne) novoletne obljube! Seveda ne bom pisaril o tem, da je treba bolj zdravo jesti in podobne stvari, ampak o blogu (itak). Torej:
1. Več prispevkov!
Logično, da blog ne more ”uspevati”, če napišem en post na teden ali manj. Zato je to najpomembnejše.
2. Kratko in jedrnato= kul!
Ne bom več pisal prostih spisov, ampak krajše poste, ker sem ugotovil, da RES nihče noče brati teh (pre)dolgih razmišljanj o vsem mogočem. In to nas pripelje do naslednje točke,
3. Boljše teme!
To je pravzaprav samo po sebi umevno: boljše teme, več bralcev.
4. Več tagov!
Ah, saj veste, kaj so tagi. To so tiste besedice, po katerih se post (pa tudi blog) prepozna. Do zdaj sem se jih izogibal, a to ne pelje nikamor.
Nenazadnje pa so to samo obljube, če pa jih bom uspel uresničiti, pa bomo še videli!
…Božiču in še nečem drugem
Najprej naj prav vsem, ki berete moj blog (čeprav ni veliko za prebrati) zaželim vesel božič (pa tudi srečno novo leto)!
Naj pa še povem, da danes had praznuje rojstni dan, moje (oziroma naše, pa pustimo to) darilo pa je torta, pa ne tista, ki jo kupiš v lokalni pekarni, ampak takšna domača in nekaj posebnega.
(Ta znak je, če še ne veste, Hadov avatar na blogu, facebooku in drugod.)
Vse najboljše, Had!
…gledališkem krstu
Najprej bi rad, da mi oprostite, ker o tem nisem pisal že prej- k dramskem krožku namreč hodim že od lani. Že od začetka smo se učili igro z naslovom Paša in medved. Več o igri kasneje, zdaj pa o tem, kako sem sploh prišel v dramski krožek. V resnici najprej krožka sploh nisem nameraval obiskovati, vendar sem vseeno odšel na avdicijo, rekoč, da mi kakšna stranska vloga ne bo vzela veliko časa. Narobe! Takoj sem dobil glavno vlogo. Saj se ne pritožujem nad samo vlogo (v bistvu mi je všeč), ampak nad vajami, ki so res dolge. Vadili smo (in bomo) dvakrat na teden, enkrat zjutraj pred šolo, drugič pa ob torkih popoldne- od petih do sedmih. Da pa ne bo videti, da se pritožujem, naj povem, da se izplača, kajti stati na odru je res kul. No, pa smo pri nastopih. ”Gledališki krst” sem doživel že v šoli, ko smo dvakrat nastopali za prvo triado. Zares pa smo postali ahem, igralci, šele v petek, ko smo nastopali na odru kulturnega centra Delavski Dom v našem kraju. Dvorana ni bila ravno polna kljub temu, da je bil vstop prost, ampak glede na minimalno reklamo je bil že to uspeh.
Zdaj pa še nekaj o igri sami. Na hitro lahko povem, da Kljukec (jaz) in Trepetlika, Slovenca, odideta v Turčijo, da bi rešila Trepetlikino sestro Rožico, ki jo je ugrabil Paša. Tam z Pašinim podložnikom Mustafo skujeva plan, s katerim kljub zapletom rešiva Rožico. Upam, da sem vsaj malo razložil zgodbo, za kaj več pa prosite v komentarjih .